Osebni stečaj

Omogočamo vam avtomatizacijo spremljanja izbranih podjetij, ki gredo v stečaj za katere spremljamo:

  • eObjave v postopkih vpisov v sodni register (tu opazite, če vam dolžnik želi “pobegniti” v izbris brez likvidacije),
  • eObjave v postopkih zaradi insolventnosti (tu opazite, če je nad dolžnikom bil začet postopek zaradi insolventnosti, in vsa ostala procesna dejanja v postopku stečaja/prisilne poravnave),
  • eObjave gospodarskih družb po Zakonu o gospodarskih družbah (tu opazite zakonsko obvezne objave še delujočega podjetja).

Kontaktirajte nas na: info@stecaj.info

Za pomoč pri razglasitvi osebnega stečaja ter drugih vprašanjih, ki se nanašajo na osebni stečaj, stečaj podjetja, prijavo terjatev v stečaj ali odpust obveznosti se lahko obrnete na Stečaj.si.

Stečajni postopek nad fizično osebo (Osebni stečaj)

1. Splošno:
Dne 01.10.2008 so začele veljati določbe oddelka 5.11. ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), ki določajo pravila tedaj novo uveljavljenega instituta osebnega stečaja.Za razliko od stečaja nad pravnimi osebami, ki z zaključkom postopka prenehajo obstajati (izbris iz sodnega registra), z zaključkom stečajnega postopka nad fizičnimi osebami že po naravi stvari ne more priti do prenehanja dolžnika. Zaradi navedenega vsebuje zakonska ureditev osebnega stečaja določene posebnosti, predvsem možnost odpusta obveznosti.Osebni stečaj, ki ga prav tako vodi imenovani stečajni upravitelj pod nadzorstvom pristojnega sodišča,  omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da v okviru svojih možnosti iz svojega premoženja enakomerno poplačajo svoje upnike. V okviru stečajnega postopka lahko prezadolženi dolžnik sodišču predlaga, da ga oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju.Osebni stečaj je namenjen »navadnim« fizičnim osebam (tj. potrošnikom), kot tudi samostojnim podjetnikom in drugim zasebnikom, ki so z davčnega vidika primerljivi samostojnim podjetnikom (npr. odvetniki, notarji itd.)2. Upravičeni predlagatelj in pogoji za začetek postopka:
Upravičeni predlagatelj je tudi v postopku osebnega stečaja lahko sam prezadolženi dolžnik ali njegov upnik, v kolikor izkaže obstoj terjatve nasproti prezadolženega dolžnika in slednji zamuja s plačilom že več kot 2 meseca.

Do osebnega stečaja pride v primeru, če je dolžnik insolventen. Do omenjenega položaja pride, v kolikor dolžnik v daljšem časovnem obdobju ne more poravnati svojih obveznosti – trajnejša nelikvidnost, ali pa v primeru, če postane dolgoročno plačilno nesposoben (prezadolžen).

V skladu z ZFPPIPP je dolžnik-potrošnik trajneje nelikviden, če zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 3-kratnik njegove plače, nadomestil in drugih prejemkov, ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih rednih prejemkov in sočasno za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR.

Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti.

V primeru vloženega predloga za začetek osebnega stečaja, mora dolžnik na poziv sodišča podati poročilo o svojem premoženjskem stanju. V kolikor sodišče odloči o začetku osebnega stečaja, pride do omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti, ki se kaže v tem, da ne more več samostojno razpolagati s svojim premoženjem, najemati kreditov oziroma dajati poroštev, odpirati novih transakcijskih računov in se odpovedati dediščini v okviru zapuščinskega postopka.

Upravičeni predlagatelj mora predložiti predujem za stroške stečajnega postopka, ki je odvisen od obsega premoženja, določi pa ga sodišče, pred katerim poteka postopek.

3. Predmet stečajne mase v Osebnem stečaju in posledice:
V stečajno maso dolžnika – fizične osebe sodi:

– vse premoženje dolžnika, ki ga ima ob začetku postopka,

– vse premoženje, doseženo z unovčevanjem stečajne mase ter morebitnih izpodbijanih pravnih dejanj dolžnika,

– plača in drugi morebitni prejemki, ki jih dolžnik dobi med stečajnim postopkom,

– premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen prejemki, ki so v skladu z zakonodajo izvzeti.

 

Zaradi drugačne narave in vloge postopka v primeru osebnega stečaja, dolžnik po končanem postopku ni prost obveznosti, ki tekom postopka niso bile v celoti poplačane. Vendar pa lahko pred koncem postopka vloži predlog za odpust obveznosti v delu, ki ne bi bile poplačane do konca postopka.

4. Odpust obveznosti:
S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje. Slednje ne sme biti krajše od 2 let od uvedbe postopka in tudi ne od 1 leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti, sočasno pa tudi ne daljše od 5 let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče odloči, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ima za posledico, da preneha pravica upnika do sodnega uveljavljanja plačila terjatve, na katero učinkuje izdan sklep o odpustu.

S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.

Z namenom preprečevanja zlorab ZFPPIPP predvideva, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let.