Stečajni postopek

Omogočamo vam avtomatizacijo spremljanja izbranih podjetij, ki gredo v stečaj za katere spremljamo:

  • eObjave v postopkih vpisov v sodni register (tu opazite, če vam dolžnik želi “pobegniti” v izbris brez likvidacije),
  • eObjave v postopkih zaradi insolventnosti (tu opazite, če je nad dolžnikom bil začet postopek zaradi insolventnosti, in vsa ostala procesna dejanja v postopku stečaja/prisilne poravnave),
  • eObjave gospodarskih družb po Zakonu o gospodarskih družbah (tu opazite zakonsko obvezne objave še delujočega podjetja).

Kontaktirajte nas na: info@stecaj.info

1. Splošno

Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotne premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa. Iz slednje se po pravilih in v vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja, poplačajo upniki prezadolženega dolžnika.Njegovo bistvo je v enakopravnem obravnavanju vseh upnikov in zagotovitvi čim boljših pogojev za čim večje poplačilo upnikov, ureja pa ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIP)

2. Upravičeni predlagatelj in začetek postopka:

Stečajni postopek nad dolžnikom se začne na predlog enega izmed upravičenih predlagateljev, ki so v skladu z veljavno zakonodajo lahko:

– sam prezadolženi dolžnik,

– osebno odgovorni družbenik prezadolženega dolžnika,

– upnik, pod predpostavko, da izkaže svojo terjatev do dolžnika ter da dolžnik zamuja s plačilom za več kot 2 meseca,

– Jamstveni in preživninski sklad RS pod pogoji iz Zakona o jamstvenem skladu RS (ZJSRS)

Predloga za začetek postopka mora upravičeni predlagatelj vložiti na stvarno pristojno okrožno  sodišče, na območju katerega ima svoj sedež prezadolženi dolžnik. Ob prijavi terjatve je potrebno v obliki sodne takse založiti tudi sodno takso in predujem za kritje stroškov stečajnega postopka. Izjemoma lahko prosijo tudi za njeno oprostitev, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz ZFPPIPP in Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Če predlog za začetek stečajnega postopka ne vloži prezadolženi dolžnik sam, mora sodišče prejeti predlog vročiti dolžniku, ki lahko zoper njega ugovarja v roku 15 dni od prejema predloga.  V njem mora izkazati razloge, s katerimi utemeljuje, da ni insolventen, oziroma da upnikova terjatev ne obstoji (kar pride v poštev le v primeru, če se postopek sproži na predlog upnika).

V kolikor dolžnik zoper vloženi predlog za začetek stečajnega postopka v predpisanem roku ne vloži ugovora, sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka. V nasprotnem primeru pa mora sodišče razpisati narok za začetek stečajnega postopka, na katerem sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka. Narok je potrebno razpisati najkasneje v roku 1 meseca od prejema dolžnikovega ugovora.

3. Prijava terjatve, ločitvenih in izločitvenih pravic:

V sklepu o začetku stečajnega postopka, sodišče upnike pozove, k prijavi svojih terjatev in ločitvene ter izločitvene pravic v stečajno maso dolžnika. Navedeno lahko upniki storijo v roku 3 mesecev od objave sklepa sodišča na spletnih straneh AJPES-a. Gre za materialni rok, katerega zamuda ima za posledico nepreklicno izgubo možnosti za uveljavljanje terjatev in pravic, ki jih imajo upniki do stečajnega dolžnika (izjema predstavljajo le uveljavljane izločitvene pravice).

Prijava terjatve mora poleg podatkov o upniku, dolžniku in sodišču vsebovati tudi podatek o opravilni številki stečajnega postopka in jasno določen zahtevek za priznanje terjatve in morebitnih ločitvenih ter izločitvenih pravic. Terjatev je potrebno opredeliti s podatki o višini glavnice in naslovu, ki predstavlja podlago zanjo (npr. računi, izpisi odprtih postavk), prijavo morebitnih stroškov (npr. pravnomočno dosojeni stroški uveljavljane terjatve v predhodnem sodnem sporu) ter obresti, ki so natekle do dneva začetka stečajnega postopka.

V dokaz obstoja prijavljene terjatve oziroma ločitvenih in izločitveni pravic je dolžan upnik k prijavi terjatve v stečajno maso priložili tudi ustrezne dokaze (npr. izdane račune, s strani dolžnika potrjene dobavnice, sodno odločbo opremljeno s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti itd.), nato pa vlogo (prijavo terjatve) posredovati na naslov stvarno pristojnega sodišča, pred katerim poteka stečajni postopek.

4. Postopek preizkusa prijavljenih terjatev in pravic in sodni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice:

O priznanju  vseh pravočasno prijavljenih terjatvah in pravicah se je dolžan stečajni upravitelj izjasniti v roku enega meseca, kar stori v obliki izdelave osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki se objavi na spletnih straneh AJPES-a in v katerem se stečajni upravitelj izjasni, ali prijavljene terjatve oziroma pravice priznava ali prereka.

Zoper slednjega lahko upniki vložijo ugovor, v kolikor so podatki o njih oz. njihovi terjatvi ali pravici napačni (ne pa tudi iz razloga, ker se ne strinjajo z odločitvijo stečajnega upravitelja o priznanju njihove terjatve ali pravice). Po preverbi vseh vloženih ugovorov stečajni upravitelj izdela končni seznam preizkušenih terjatev, ki se skupaj z izdanim sklepom o preizkusu terjatev objavi na spletnih straneh AJPES-a.

V kolikor prijavljene terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice s sklepom o preizkusu terjatve niso priznane, lahko upnik v roku enega meseca od objave sklepa sproži sodni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice. Enako možnost ima tudi upnik, ki s priznanjem terjatve drugega upnika ne soglaša (spor za ugotovitev neobstoja priznane terjatve).